Surfer, potapljač, skiper, alpinist in plezalec, po izobrazbi pa inženir elektrotehnike, ki ima za seboj deset let dela na projektih Združenih narodov za razvoj – UNDP (United Nations Development Programme) na Hrvaškem.

1. Povej nam nekaj o sebi – kdo si?

Moje ime je Marko Capek, star sem 34 let in že več kot deset let se ukvarjam z zaščito okolja. Sicer sem po izobrazbi inženir elektrotehnike in deset let sem delal na projektih Združenih narodov za razvoj – UNDP (United Nations Development Programme) na Hrvaškem, na Balkanu in danes na primer tudi v Tadžikistanu ter v Kirgiški republiki. Večinoma gre za projekte z obnovljivimi viri energije. Hkrati pa sem surfer, potapljač, skiper, alpinist in plezalec, ker rad raziskujem ter bivam v naravi. Zadnjih deset let sem potoval po državah Južne in Srednje Amerike, Severne Afrike, Srednje in Jugovzhodne Azije predvsem zaradi surfanja in potapljanja. In ko vidite spremembe, ki jih je povzročila plastika, na primer, da morate ob prihodu v tropski raj najprej odstraniti vso plastiko, da bi naredili fotografijo za Facebook; ko začne na obalo naplavljati mrtve delfine in se potapljate v smeteh ter naletite na vrtince mikroplastike v Jadranu, se spremenite. Takrat sem spoznal, da je to eden največjih ekoloških problemov na planetu in da so razmere resnično zaskrbljujoče.

2. Zakaj te zanima problem plastike?

Zanima me raziskovanje sebe in vsega okoli sebe. Ocean je velik in mogočen organizem ter svet zase. Na Galapaških otokih sem se imel priložnost potapljati z delfini, tjuljni, kiti, ražami, mantami in velikimi morskimi psi ter mnogimi drugimi prebivalci morja. Ko vidite kako mogočno in lepo je to, kako globoko segajo družinske vezi, naprimer delfinov in kitov, ko tjuljni plavajo skozi zračne mehurčke in ko se igrajo s tabo in ti želijo sneti plavutke, takrat se zaveš, da smo vsi eno, se želimo igrati, vsi čutimo in ljubimo. Po takšni izkušnji je težko vreči smeti v morje.

3. Tvoj namen – poslanstvo – cilj

Razmislite malo, smo edini organizem na svetu, ki svoje smeti pakira v vrečke, ki v naravi obstanejo 1000 let. Torej, ko odvržemo naše smeti (ena vreča tedensko) obstanejo 900 let nekje v prsti ali morju. Smo tudi edina vrsta na svetu, ki na drugo vrsto odvrže smeti in ji uničuje dom. Tako smo se sami izločili in izpadli iz harmonije z ostalimi organizmi in tega kraja ne moremo klicati dom. Nimamo ga radi, počasi ga uničujemo. In to smo naredili z Oceanom. Ali se zavedate, da 75% kisika pride od tistih najmanjših organizmov, ki živijo v morju, a trenutno umirajo z zastrašujočo hitrostjo. Ena plastična vrečka, ko zaide v Ocean, tam živi tudi do 1000 let in le-ta škoduje velikem številu delfinov in kitov. Ste kdaj videli kako mama kita svojega mladiča, ki je umrl zaradi strupov v materinem mleku (in to se sedaj pogosto dogaja po celem svetu) nosi še leta, ker se ne more sprijazniti z žalostjo ob izgubi. In mi še naprej odlagamo smeti in kemikalije v morje. Moje poslanstvo je kot poslanstvo vsakega človeka na tem planetu: skrb zase, naravo, ozaveščenost, življenje v trenutku in skrb za dom, okolje, ki je naš dom ter življenje v harmoniji z vsem kar nas obdaja.

4. Katera plastika JA vs. katera plastika NE?

Jaz plastike ne kupujem. Ne kupujem ničesar, kar vsebuje plastiko ali plastično embalažo. Obstajajo kraji in situacije, kjer kupim kaj plastičnega, vendar gledam, da kupim plastiko tipa št. 2 in 4 (HDPE in LPDE), ki jo je lažje reciklirati od naprimer plastike tipa št. 1 (PET) in 6 (PS), ki je nikoli ne kupim. Konec meseca zbereva s partnerico eno pest plastike, dočim zbere ena oseba na koncu meseca štiri vrečke plastike.

5. Kako živiš »brez plastike«?

Za začetek imam veliko vrečk izdelanih iz platna in stare plastične vrečke, ki jih ponovno uporabim. To pomeni, da ko pridete na tržnico po solato ali sir, dajte prodajalcu svoje plastične vrečke. Ko pridem domov in je plastična vrečka mokra ali umazana jo umijem z vodo in milom ter jo obesim na balkon, da se posuši. Plastična vrečka obstane 1000 let, zakaj bi jo torej zavrgel? V trgovini nikoli ne vzamem plastičnih vrečk in navsezadnje tudi papirnatih vrečk za kruh s plastičnim okencem. Sadje in zelenjavo kupujem brez vrečke in nalepko zalepim na en paradižnik, ne glede na količino, ki jo kupim. Vsaka trgovina ponuja izdelke, ki niso pakirana v plastično embalažo, tako, da je naprimer od desetih vrst riža ena gotovo pakirana v papirnato embalažo. Izdelujem svojo kozmetiko, sredstva za pranje posode in perila, dezodorant, zobno pasto, kreme in podobno. Če še niste pripravljeni na to je na trgu veliko dobrih EKO detergentov in sredstev za pranje, ki so biorazgradljivi, ekološki in so na voljo v 100% recikliranem plastičnem pakiranju (je plastika, vendar ne prispevate k nastanku nove plastike). Imam veliko steklenih posod in karkoli lahko kupim v rinfuzi. Kozarec za kumarice je odličen za vse, navsezadnje tudi za svečko na pokopališču. Živimo v EU, pitna voda je povsod in zakaj bi torej nekdo kupil pijačo iz plastenke? Vzemite steklenico, napolnite jo in jo nosite s seboj. Za pomivanje posode uporabljam kokosovo milo in krtačko iz lesa agave. Gotovo ste opazili, da se gobica za umivanje posode počasi zmanjšuje. To so majhni delci mikroplastike, ki gredo v vodo in nato morje in tako postanejo problem. Na svetu obstajajo kraji v katerih ni zrasla niti ena nova riba, ker male ribice pojedo mikroplastiko in poginejo; to je precej zaskrbljujoče. Kavo »to go« in »take away« hrano vzamem le v papirju, brez plastike. Moje vrečke za smeti so razgradljive in prodajajo jih vse bolje založene trgovine in drogerije.

6. En modri nasvet našim bralcem 🙂

Če se zavedate problema s plastičnim onesnaževanjem, se oborožite s potrpežljivostjo in se poskusite vnaprej vsakič opomniti, da plastične vrečke ne potrebujete in da v pijači ne potrebujete slamice in podobno. Izobražujte se, izobražujte druge. Ne mislite, da bo problem rešen, če bo cel svet začel reciklirati. Ne bo. Na žalost proizvajamo in uporabimo preveč, da bi vse to lahko obdelali. Moramo zmanjšati svoj plastični odtis. Ne jezite se na ljudi, ki tega še ne razumejo, ampak bodite pripravljeni, da z njimi delite informacije, ko bodo nanje pripravljeni. Zavest ima svojo evolucijo in sledi svojemu toku. 🙂 Uživajte v življenju.

Marko, hvala!

Pripravila: Natalija Petkovšek

Komentiraj