Mikroplastika v kozmetiki

Mikroplastika v kozmetiki je tema, ki nas zadnje čase opozarja z vedno več naslovnic, zato smo se odločili, da vam to problematiko predstavimo v podrobnejšem članku tudi mi. Torej, zakaj pravzaprav gre in ali obstaja naravna alternativa? Lahko posameznik naredi spremembo s pravo izbiro?

Okoljski problemi

Odpadke najdemo v vseh svetovnih morjih in oceanih, celo na oddaljenih območjih – daleč od človeške dejavnosti. Neprekinjena rast količine odpadkov, ki se odtekajo v morje in zelo počasen razpad večine odpadkov, povzroča kopičenje odpadkov na morski gladini, dnu in na obalnih območjih. Do 80% odpadkov v naših oceanih je plastičnih (2). Zavržene plastenke in plastične vreče so viden znak problema obal in oceanskih območij, kjer se zbirajo odpadki. Laično si predstavljamo, da je slednje problematika plastike in da bi z odstranitvijo očem vidne plastike preprečili nepovratne posledice, ki nam pretijo. Zgodba plastike vsekakor ni tako enoznačna.

Morski odpadki so pomemben svetovni okoljski problem. Fundacija Ellen MacArthur v svoji okoljevarstveni kampaniji ocenjuje, da bo do leta 2050 v svetovnih oceanih več plastike, kot je rib. Natančno ne vemo skupne količine mikroplastike, ki se trenutno nahaja v morju. Znanstvene študije navajajo, da lahko kar do 4,1% onesnaženja evropskega morja z mikroplastiko pripisujemo kozmetičnim virom. Organizacija Združenih narodov je podala iniciativo, da bi do leta 2022 izločili glavne vire morskih odpadkov, med katere v veliki meri sodi mikroplastika v kozmetiki in »potratna uporaba plastike za enkratno uporabo«. Organizacija je prisilila podjetja, zlasti globalne veljake, da prostovoljno odstranijo mikroplastiko iz svojih izdelkov.

Pojem mikroplastika

Da bi lahko učinkovito razpravljali o tem, kako ravnati s kozmetičnimi izdelki kot možnim virom mikroplastike, je pomembno, da opredelimo, kaj se lahko šteje med “mikroplastiko”. Komponente, ki jih opredeljujemo kot mikroplastika, so:

• trdni materiali
• delci, ki so manjši od 5 mm
• nevodotopni delci
• nerazgradljivi delci
• delci iz plastike

Mikroplastika v kozmetični industriji

Vrednost globalne kozmetične industrije je v letu 2012 znašala 433 milijard USD (Euromonitor International 2012) in je še v porastu. Mikroplastika se je v kozmetičnih izdelkih pojavila pred 50 leti. Plastični delci se v kozmetiki uporabljajo v različnih izdelkih kot so: dezodorant, šampon, balzam, gel za prhanje, piling, šminka, barva za lase, krema za britje, krema za zaščito proti soncu, repelent za žuželke, krema proti gubam, obrazna maska, izdelki za nego dojenčkov, senčilo za oči, bleščice, maskara, itd. Na primer, običajen piling za telo vsebuje približno toliko mikroplastike kot plastična embalaža, v katero je pakiran. Če bi samo 5% sestavin zobne paste predstavljali plastični delci, bi Evropejci vsakodnevno izpljunili približno 74.000 kg plastičnih delcev v naše umivalnike. Tovrstnih delcev ni mogoče zbrati za recikliranje in jih čistilne naprave odpadnih voda ne zaustavijo, zato končajo v naših oceanih.

Potencialni škodljivi vplivi plastike na zdravje ljudi in živali

Ljudje mikroplastiko uživamo v veliki meri prek prehranjevalne verige – mikroplastiko pijemo, jemo in nanašamo na našo kožo. Drobni plastični delci lahko prehajajo skozi človeški prebavni trakt do limfnih in cirkulacijskih (krvno-žilnih/kardiovaskularnih) sistemov ter placento. Kozmetična industrija se je v preteklosti pogosto soočala s spornimi sestavinami v izdelkih, ki so vodili v resne zdravstvene težave. Tovrstne škodljive sestavine so nevarna topila, hlapne organske spojine, težke kovine in druge toksične snovi (2).

Grozovit vpliv ima mikroplastika tudi na živali. Tako je študija Imeprial College iz Londona pokazala, da kar 80% vrst morskih ptičev zaužije mikroplastiko in jo nosi s seboj v želodcih, ta pa v povprečju zavzema 10% njihove teže.