Niko imam zares rada! Ker je v svoji naravi iskreno trajnostna, a hkrati tudi človeška in razume, da vedno ne gre vse, pa te zato nič postrani ne gleda; ker je zares temeljita in vse trikrat preveri, predno kaj zapiše; ker je kot enciklopedija zelenih pristopov k vsakdanjemu življenju in seveda, ker naju veže ena posebna hiša moje babi. Mislim, da je ni treba posebej predstavljati, saj je blogerka z najdaljšim stažem pri nas!
Dobili sva se na kosilcu na topel jesenski dan in družbo nama je delala Nikina psička Arya. Za vse podpornike trajnosti In tiste, ki to postajate, kar nujno branje.

Avtorica slike: Nika Veger
Najprej čestitke za nagrado za najbolj trajnostno fotografijo na natečaju Evropskega podnebnega pakta. Kot si napisala na hitro, je dal idejo Peter. A mi poves kaj več o nastajanju?
Na strani Evropske komisije Slovenije sem videla natečaj. To fotografijo sem imela, ker smo jo posneli že tri leta nazaj in se mi je zdela zelo udarna ter posebna. Prijavilo se je 300 ljudi, trije zmagovalci smo bili izbrani s strani posebne komisije. Moja fotografija je bila zmagovalka v kategoriji Podnebni ukrepi v skupnosti. Nato sem bila povabljena v Bruselj ter prejela medijsko kampanjo, ki smo jo snemali ravno v teh dneh (jesen 2024, op. a.).
Na fotografiji je 400 čevljev. Te čevlje smo našli v času naših počitnic na hrvaškem otoku in prve prostovoljne čistilne akcije otoka. Bila sem tako šokirana, da mi je šlo kar na jok, ker je bil ta mali otoček dobesedno prekrit s plastiko. Odločili smo se, da to počistimo. Našli smo plastiko, stiropor, število čevljev pa nas je vse presenetilo, zato smo se odločili, da jih bomo ločevali posebej. In potem je Peter rekel, da naj naredimo nekaj s temi čevlji, če jih bom fotografirala. Pa smo naredili odtis stopala. Ko sem fotografijo objavila na svojem Instagram profilu je bil odziv dober, a nič posebnega, nikakor pa ne tak kot sedaj.
To je postala naša tradicija in vsako leto, ko dopustujemo, očistimo plaže na tem otoku. Odpad se ne zmanjšuje, je pa lažje seveda, letos sem uspela prepričati tudi lokalno skupnost, da je pomagala z odvozom teh vreč, letos jih je bilo 40. Tri tedne sem pošiljala sporočila, nato pa šele zadnji dan dobila potrditev, da bodo poskrbeli za odvoz.
Raziskujem sedaj tudi problematiko mikroplastike ter kaj se zgodi z vso to plastiko v enem letu na soncu. Nujno bi jo bilo treba pobirati in čimprej odpeljati v zbirne centre ter tako zmanjšati nastanek mikroplastike v našem okolju.
Sama sem enkrat računala, koliko plastike privarčujem, če nosim s seboj svojo aluminijasto flaško. In sem naračunala, da okoli 23 kg na letni ravni, samo s tem, da se res odpovem nakupu plastenk z vodo.
Ja, pri nas doma je to splošna prepoved (smeh, op. a.). Ali imaš s seboj flaško ali pa si naročiš vodo v kozarcu, nikakor ne plastenk. Ampak potem sem opazila, da hčerka nosi domov plastenke, pa sem jo vprašala, če jo je kupila. Seveda ne, dobila jo je v šoli pri malici in si jo je spravila. Potem ugotoviš, da je na sistemski ravni še veliko napak. Ker pomislimo, koliko plastenk je to na dnevni ravni v šolskem sistemu.
Znana si po tem, da zagovarjaš trajnost na vseh področjih. Kaj te je spodbudilo, da si se podala na to pot oziroma kdaj si začutila, da je to tvoje poslanstvo?
Prišlo je dokaj spontano. Tudi sama sem razmišljala, kdaj se je zgodil ta prelom in ga nisem našla. Meni se vse stvari v življenju zložijo skupaj.
Sigurno izhaja vse iz doma in vzgoje. Vzgojena sem bila v duhu skromnosti ter načel trajnosti – popravljaj, pouporabljaj, kar lahko; veliko smo hodili v naravo in kampirali. To vse vpliva na osebni razvoj.
Ko si enkrat tako zelo vpet v lepotno industrijo, kot sem bila jaz, prepoznaš, kaj ne gre v pravo smer. To me je spodbudilo, da sem začela iskati alternativne rešitve. Področje deodorantov, področje otroške nege in tako nadaljuješ in odkrivaš vedno več. Tako kot sedaj na primer bisfenolov v spodnjem perilu. Da je to tako kritično, se nisem zavedala. Sedaj se sprašujem, kaj je s pajkicami in drugimi oblačili.
Kako gledaš na trenutno lepotno industrijo in njihove poizkuse, da gredo v bolj trajnostno smer?
Zelo je napredovala kakovost izdelkov, ki so certificirano naravni in trajnostno narejeni, saj včasih res niso bili uporabniku prijazni (na primer, ostale so lise na koži ob uporabi naravnih pudrov). Danes temu ni več tako in res ni razloga, da nebi izbral naravno.
Pri ličilih tega ni le pri zares profesionalnih izdelkih, na primer za navidezno takojšnje glajenje gub ali zelo intenzivno prekrivanje.
Vsak se mora mora odločiti zase. Če imaš en izdelek, ki morda ni trajnosten oziroma naraven, je pa tako kvaliteten, da nadomesti tri druge, potem morda narediš izjemo. A vseeno povsod drugje paziš.
Kaj pa se ti zdijo največji izzivi pri trajnostnih nakupih?
Zares me preseneča intenzivnost oglaševanja kitajskih ponudnikov, kot sta Temu in Shein, ki ponujajo produkte po nizkih cenah, ki nikakor niso narejeni po trajnostnih načelih in te spobujao k nakupovanju nečesa, kar si morda niti ne želiš, a te lahko intenzivnost oglasov prepriča.
Tukaj je pomembna tudi vloga vplinežev in vplivnic, ki se ne zavedajo svojega vpliva oziroma izvora produktov, ki jih promovirajo. Tu bi morali narediti več.
Prav tako pri spreminjanju naših navad in pričakovanj. Tako kot je z nakupi ekološkega sadja, kjer niso vsi sadeži enaki eden drugemu in s tem ni nič narobe, a so nas navadili, da morajo biti vsi enaki. Podobno je pri oblačilih – imeti manj kosov, a tistih kakovostnih, brez potrebe sledenju neki hitri modi. Tako nam ostane več časa in denarja tudi zaradi tega, ker nam ni treba negovati številčne garderobe.
Pa samo informiranje o življenjskem ciklu produkta – kje nekaj konča, ko prenehamo z uporabo le-tega. Ni čarobne palčke, s katero to kar izgine po tem, ko to odvržemo.
Kako poteka tvoj raziskovalni proces za objave?
To lahko povem na primeru tvojih sveč, za katere sem ti zadnjič pisala. Jaz si na vsake toliko rada prižgem kakšno svečo. Ob tem me je začelo zanimati, iz kakšnega voska je ta sveča, kakšne dišave so uporabljene, itd. Je to sveča, ki jo želim imeti doma?
In potem začnem raziskovati in preverjati znamke, ki jih uporabljam ali pa jih zaradi novih spoznanj tudi neham uporabljati. Svoje zaključke pa strnem v objave in dam tudi neka priporočila za naprej, da jim olajšam raziskovanje. Torej, nekaj kar me zanima, raziščem v podrobnosti.
Mi poveš še kaj o tvoji lepotni rutini?
Velikokrat dobim pohvale za svojo kožo. In bolj, ko razmišljam, kaj jo dela lepo, bolj pridem do zaključka, da so to leta in leta nege. Rutina in konsistentnost. Velikokrat si tudi privoščim nego v salonu.
Moja lepotna rutina se je z leti zmanjšala, izdelkov je veliko manj. Menim, da ni potrebno, da je lepotna nega boleča in da na kožo dajem izdelke, ki morda ne ponudijo takojšnjega učinka, ampak hkrati tudi ne povzročajo razdraženosti in preobčutljivosti.
Po večini na kožo dajem samo še ekološko certificirane in naravne izdelke, ki niso prenasičeni z aktivnimi sestavinami, ki bi povzročale luščenje kože ali preobčutljivost. Tako na primer ne uporabljam retinola (vitamin A, ki naj bi pripomogel k pomlajevanju kože), ki je trenutno zelo popularen.
Zjutraj kožo očistim z vodo in cvetno vodico, včasih s čistilom na vodni osnovi. Nato sledi hidrolat s hialuronsko kislino. Nato si dam anti-age serum ter kremo ali oljni serum. Ne pretiravam z UV zaščito. Zvečer pa dvojno čiščenje in cvetna vodica ter hidrolat s hialuronsko kislino. Kdaj si dam olje, kdaj nič, kdaj kakšna maska. Po občutku.
Kaj pomeni resnično trajnostna skrb za kožo? Je to malo izdelkov, so to popolnoma naravni izdelki, je kombinacija vsega?
Kadar govorim o trajnostni negi, imam v mislih skrb za naš videz, ki ustreza našim potrebam kože, življenskim navadam, željam in je hkrati čim manj obremenjujoč za okolje. Govorim o negi, ki je del našega vsakdana. Ne da smo z njo obremenjeni, ampak gre za rutino, ki jo opravimo z lahkoto in je zato tudi naša stalnica.
Če govorim o izdelkih, so to izdelki, ki so učinkoviti, čim bolj naravni, narejeni s skrbjo do naše kože in do okolja, ter seveda tudi vseh, ki so v proizvodnjo izdelkov vključeni. Izdelki, ki za seboj ne puščajo odpada oziroma ga čim manj. Zame je luksuzna kozmetika na primer tista, ki je učinkovita, morda celo multiuporabna, narejena s skrbjo do okolja in vpletenih, izdelana lokalno in čim bolj naravna, za seboj pa ne pušča embalaže ali pa je to moč ponovno napolniti, pouporabiti, reciklirati. Zelo zadovoljna sem, kadar je teh izdelkov na lepotni polički pravzaprav malo, z njimi pa dosežem maksimalno skrb za higieno, nego in lepoto.
Ti zares živiš in dihaš trajnost, tvoj blog je vir navdiha in novih znanj. Kaj te je v zadnjem letu na tvojem področju najbolj presenetilo? Kje vidiš, da bi se še dalo narediti več?
Presenetilo me je, da resnično trajnostne znamke svoje skrbi za okolje ne obešajo več na veliki zvon, medtem pa tiste, ki na trajnostno pot šele stopajo (ali pa tudi ne), to besedo še vedno močno izkoriščajo in zavajajo zelo zelo na glas. Tega se v bistvu bojim, ker se mi zdi, da se s tem zmanjšuje pomen trajnostne proizvodnje kozmetike in se sprašujem ali trajnostni vidik ni več prednost. In če je temu tako, zakaj?
Me pa veseli, da se na drugi strani bolj govori o kemikalijah, ki so odkrito ali prikrito prisotne v kozmetiki in da je pritisk za prepoved le-teh vse večji.
Zakaj je pomembno, da tudi pri kozmetiki razmišljamo o vplivu na okolje in zdravje?
Kozmetiko torej nanašamo direktno na kožo ali celo sluznico in pri tem nekatere sestavine vstopajo v telo, nekatere pa se zadržijo na površini, od koder pa se slej kot prej sperejo v okolje. Lahko pa jo nanašamo na kožo/lase in potem pač odplakujemo v vodo. V vsakem primeru je vsebina, ki je v kozmetiki in ki niti ni nujno, da je v njej zato, da učinkuje (lahko je zaradi barve, viskoznosti, volumna), nekaj, kar vstopa v naše telo takoj ali pa preko odpalkovanja v vodo, pršenja v zrak itd. v okolje in preko tega nazaj v prehrambeno verigo, torej v naše telo po drugi poti.
Čeprav imamo v Evropi eno najstrožjih regulativ o tem, kaj lahko kozmetika vsebuje, pa na primer potrošniške organizacije ugotavljajo, da neka učinkovina potrebuje približno 6 mesecev, da se ji dovoli vstop na trg, a skoraj 30 let, da se jo prepove, ko se izkaže za potencialno nevarno, kot je zdaj v primeru bisfenolov.
Zato sama ne zaupam takoj vsem novim učinkovinam, tudi če so te trendne in je na družbenih omrežjih videti, kot da kozmetika brez njih sploh ni več učinkovita. Prisegam na zdravo kmečko pamet in zlato sredino. Ne samo pri izbiri kozmetike, ampak tudi kozmetičnih znamk. Veliko bolj so mi všeč tiste, ki rastejo počasi in nove izdelke dodajajo premišljeno oz. jih mogoče niti ne. Zavedati se moramo namreč, da ima čisto vsak produkt vpliv na okolje preko porabe virov, ogljičnega odtisa, odpada…in da je kozmetičnih znamk in izdelkov na trgu več kot preveč.
Ko začnemo raziskovati to, kmalu ugotovimo, da je naša kopalnica vstopna točka za onesnaženost vode z mikroplastiko in kemikalijami in onesnaženost morij s plastično embalažo. Čeprav se zdi to malo, lahko povem, ker sem sama zbirala vso našo družinsko kozmetično embalažo, da se je nabere kar veliko.
druge zanimivosti

Akcija 10 praznih = 1 poln ali zakaj je pomembno reciklirati?
V svetu, v katerem so naši viri omejeni, okoljska skrb pa vse večja, […]
Preberi več
5 korakov, kako narediti leto 2025 za svoje najboljše leto doslej
Novo leto je priložnost za nov začetek – čas, ko lahko zavestno usmerimo […]
Preberi več
Deodorant v stiku Nelipot Bitnost zmagovalec Cosmopolitan Beauty Awards
Naš deodorant Bitnost, z vonjem vanilije in kokosa, je prejel nagrado Cosmopolitan Beauty Awards (CBA) za najboljši izdelek v kategoriji Higiena.
Preberi več
Kako negovati noge za njihov najboljši poletni izgled?
Tako kot za kožo na obrazu, v poletnih mesecih ne pozabite tudi na zaščito kože na nogah pred soncem.
Preberi več