100% Garancija zadovoljstva

Intervju s super žensko Terezo Poljanič

napisala TINA ŠTRUBELJ 25. 03. 2022 /zanimivosti

Uf, kako sem vesela, da sem dobila priložnost, da Terezo bolje spoznam! Gledala sem jo najprej na POP TV, kjer me je že takrat očarala s svojo prijetno energijo, velikim nasmehom in zdravim pristopom k prehranjevanju ter seveda tudi življenju. Kasneje pa so njene knjige postale reden vir navdiha za moje domače kuharske podvige in druženja ob dobri hrani.

Zelo se strinjam s Terezinim načinom kuhanja, ki ne zapoveduje strogega odpovedovanja vsemu živalskemu, pač pa zmeren in raznovrsten nabor sestavin, ki te pobožajo za zajtrk, kosilo ali večerjo.

Tereza si res zasluži naziv super ženske – kuharska oddaja, več kuharskih knjig, lastna blagovna znamka zdrave prehrane Tereza’s Choice, organizatorka in vodja joga oddihov na Kreti in Kanarskih otokih večkrat letno in še bi se našlo! Odlični recepti pa, se zdi, pridejo njej popolnoma naravno in tako je tudi Nelipot dobila svoj lasten mandarinin kolač!

Več o Terezi pa v nadaljevanju.

T: Si sama uspešna podjetnica, ki trži blagovno znamko Tereza’s Choice, tvoj veganski tatarc je moj daleč najljubši. Kaj te je najbolj do sedaj presenetilo na podjetniški poti?

Tereza: Mogoče sem najbolj presenetila samo sebe, ker se nikoli nisem imela za podjetnico. Mogoče se še kar nimam in se moram vsak dan dvigniti, da zmorem, da bom delala napake in da je to v redu.

Lahko se učiš in greš po nekih že prehojenih poteh drugih uspešnih podjetnikov, ampak na koncu dneva je odločitev tvoja, kam boš zavil in koliko zares verjameš vase.

T: S katerimi sestavinami najraje ustvarjaš? In kateri je tvoj najljubši recept v zadnjem času?

Tereza: Zdaj bom morala reči tale najina torta, še predno je prišla iz pečice ven, hi,hi (pa res je božanska prišla ven, op. a.). Zelo rada delam s slovenskimi sestavinami in sploh kakšnimi žiti. Slovenija je zares bogata z žitnimi pridelki in je to potrebno spodbujati. V večini receptur dajem večinoma največ slovenskih sestavin, dodam kakšno kokosovo olje z vidika vegetarijanstva in veganstva. Če bi morala izbrati top tri, bi to bile proso, pirina moka in polenta. Tako preprosta, a tako bogata.

T: Živela si dolgo na Novi Zelandiji, od tam tudi snemala svojo kuharsko TV oddajo, ki je bila predvajana na POP TV. Če bi te vprašala za nasvet, kaj na Novi Zelandiji ne smem izpustiti, ko jo obiščem, bi to bilo?

Tereza: Kakšen “great walk“ (veliki pohod, op.a.). Tam imajo nekih 10 great walkov, kjer hodiš od 5 do 10 dni in greš čez različne fjorde ter gore, po celi Novi Zelandiji so razpršeni. Vedno bi tako priporočala, da se na potovanju izvede vsaj enega, ker je zares veličastno.

Zraven pa še kakšno hudo restavracijo, sploh v Aucklandu. Zame je najboljša Orphan’s Kitchen, Kuhinja sirot. Dva mlada chefa sta, eden je sommelier, drugi kuhar in delata tak “fine dinning“ (dobre večerje, op. a.), z zelo preprostimi in poceni sestavinami – lahko so to odpadne sestavine, dogovorijo se s supermaketi, da odkupijo sestavine, ki jih dajo za stran.

T: Zelo poudarjaš holističen pristop k življenju, torej, ne le en aspekt, npr. zdrava prehrana, ampak tudi gibanje in “zdrave misli“. Sama si se tudi srečala z rakom pri svojih bližnjih in spoznala to težko bolezen od blizu.
Se strinjaš, da moramo najbolj paziti pri stvareh, ki jih delamo dnevno in da si občasne prekrške tradicionalnih razvajanj (npr. krofi, ker je ravno tak čas) lahko privoščimo brez slabe vesti? In kateri del vseeno prevladuje pri doseganju najboljšega učinka, torej, kateremu delu rabimo posvetiti največ časa – prehrani, gibanju ali mentalnemu zdravju/sproščanju?

Tereza: Bolj in bolj sem se začela zavedati, da je prehrana sekundarnega pomena. Je zelo pomemeben del, ampak če mi kot osebe nismo v stiku sami s seboj, nam tudi prehrana ne bo rešila težav in stresa. Na prvem mestu je tako nek razvoj samega sebe, sproščanje, se nekako poizkusiti umestiti v svet oziroma se naučiti, kako se spopadati s svetom na sebi najboljši način. Po tem pa pride seveda tudi prehrana, se mi zdi, ker ko si v stiku sam s seboj in svojim telesom, začneš tudi posegati bolj po hrani, ki je podporna in zdrava za tvoje počutje. To pa potem zaokroži se spanje in cel ta cikel.

Zato tudi vedno pravim, da se pri prehrani ne moremo držati neke diete, ker ni za vsakega tak način življenja, imamo preveč stresno življenje in so dovoljeni prekrški. Da bi se pa poleg tega še sodili zaradi tistih šestih krofov, ki smo jih pojedli v dnevu – oh ne, pojej tistih šest krofov, seveda!

Se mi zdi, da tudi zaradi tega imajo ljudje radi mojo kuhinjo in moj način, ker je pač za vse. Ciljam sproščene ljudi, ki si kdaj privoščijo tudi babičine piškote. Pomembno je, da hrana ni pobeg in neko čustveno prenajedanje, ker kompenziramo, da si brez energije.

Na prvem mestu si ti. Zato sproščanje, joga, psihoterapija in potem vse naravno pride.

T: Diplomirala si na temo bloga. Kako vidiš razvoj tega medija v današnjem času, ko prednači video, nizek nivo pozornosti in ko se zdi, da potrošnika do branja sploh ne moreš več pritegniti? Se ti zdi, da čas bloga še prihaja, ker je vseeno to nekaj, kar ostane, kamor se lahko vrneš po informacije? Ker storiji, na primer, izginejo po 24-ih urah.

Tereza: Zdi se mi pomembno, da vlagaš v svojo platformo, ker Instagram, Facebook, TikTok – vedno boš suženj nekoga drugega. Ko si influencer, je spletna stran nekaj kar ti ostane, kar je moje.

Mislim, da bo blog kot medij obstal, bodo pa se seveda družbeni mediji razvijali še naprej.

Pisanje bloga je bil nek moj hobi in si nikoli nisem predstavljala, da bo to moja služba.

T: Sedaj pa še nekaj o kozmetiki, seveda. Kakšna je tvoja lepotna rutina, katere izdelke uporabljaš in na kaj si pri izbiri posebej pozorna?

Tereza: Seveda Nelipot, vsepovsod gre z mano, tudi v tujino. Zares, od vsega začetka uporabljam Nelipot, ker je edini deodorant, ki deluje, sploh med snemanji, ko si še pod posebnim stresom.

Glede rutine pa imam zelo enostavno. Milo za zjutraj, kremo uporabljam od ene gospe iz Grčije, natančneje Krete, kjer izvajam joga oddih. Ona dela naravne krem’ce iz divjih kretskih zelišč, ki jih nabira na podlagi moči Lune in planetov. Dela zelo zanimive kreme, ki mi zelo dobro denejo na kožo in si vedno nakupim zaloge, ko sem tam. Uporabljam tudi naravne maske dvakrat tedensko in kak piling nekajkrat tedensko.

Čimbolj naravno je moje vodilo.

T: Ker sem letošnje leto namenila ženskma, ki me navdihujejo, me seveda zanima tudi kdo so ženske, ki tebe navdihujejo in zakaj?

Tereza: Mamica, vsekakor, ker je bila ženska za vse celo moje življenje, moška in ženska stran, je zares močna ženska in vedno me je podpirala v vsem, kar sem se odločila ter še vedno grem po kakšen nasvet do nje. Je iz stroke, medijev, zato jo je fino kaj povprašati.

Drugače rada spremljam Sophio Roe, ki je taka novodobna kuharica, chefinja, ki ima odbito modo in način kuhinja čisto “out of the box“ (izven okvirjev, op.a.). Isto na ta način, torej, veliko rastlinske prehrane, ampak zelo odprto in dela vse. Rada tudi njo pogledam.

Klasika bi bila pa Julia Child, ker “there’s never enough butter!“ (“nikoli ni dovolj masla”, op. a.). Tudi kakšno njeno knjigo rada preberem.

T: Še malo o gibanju – kot vem si se ravnokar vrnila s Kanarskih otokov, kjer si imela delavnice joge. Nam lahko poveš kaj več o tem ter s katerimi športi se še ukvarjaš poleg tega?

Tereza: Ja, sedaj sem začela organizirati joga oddihe, ki delujejo na enak način kot moja prehrana: “all welcome (vsi dobrodošli, op. a.), počitnice, let’s get crazy (znorimo se, op. a.)“. Punce pridejo tudi malo požurati, se naplesati in so čisto divje in svobodne. NI tipičen detox (očiščevalen, op. a.) oddih, ampak je karkoli – s čimerkoli pridejo in si želijo, je prostor, kjer so lahko.

Sedaj sem imela enega s prijateljico na Tenerifih en teden, pa na Kreti imam dve skupini po en teden v septembru. Upam, da bom sedaj poleti organizirala enega tudi v Sloveniji.

Pri meni je na prvem mestu joga, pa na Kanarcih seveda surfanje, čeprav se hecam, da se bolj utapljam kot surfam, ampak se imam zelo dobro ob tem. Zelo rada hodim v hribe, smučam, se grem vse te zabavne športe. Vsake toliko zavijem tudi v fitnes, a ni moj favorit.

T: Razmišljaš, da bi se vrnila kaj na televizijske ekrane?

Tereza: Ravnokar je nekaj v nastajanju, en nov koncept, ki sem si ga zamislila. Načeloma ja, zelo uživam v snemanju in pogrešam studio.

T: Ob vsem, kar si že dosegla in delala v življenju, pa me seveda zanima – lahko pričakujemo tudi Terezin bistro v bližnji prihodnosti? Meni se zdi, da nekaj takšnega v Ljubljani zelo manjka 🙂

Tereza: Ja, zelo manjka! Upam, da bo enkrat, je bila vedno želja. Sem zelo leteča, tako da bi šla v to, če bi našla pravega poslovnega partnerja, ki ima kaj več izkušenj v gostinstvu, ker jaz nimam teh izkušenj.

Ideja je, vem, kaj bi imela, kakšen menu in kako bi izgledalo. Ko pride pravi čas.