Ali sploh znamo pravilno ločevati odpadke?

To se vprašam vsakič, ko odnesem svoje smeti v velike smetnjake, ki so postavljeni pred vhodom našega bloka. V smetnjakih vidiš stvari, ki niso pravilno odložene, tisto, kar bi moralo spadati v rumeni zabojnik, ki je namenjena embalaži, je odvrženo v črnega za navadne smeti, ali celo obratno.

Ali je to malomarnost, grdo rečeno, ali pa ljudje niso pravilno »izobraženi« oziroma osveščeni, kam kaj spada.

Vsak od nas ima močan vpliv na ohranjanje naše čudovite narave in prijaznega okolja. Ta sprememba se lahko začne kar doma, kjer lahko naredimo pomembne korake. Ključno je, da se posvetimo pravilnemu ločevanju odpadkov, saj ima to odločilen vpliv. Zavedati se moramo, da nepravilno ravnanje z odpadki lahko prinese tudi finančno kazen. Konec koncev je velikokrat to edini način, da nekaj zares spremenimo – če nas drago stane.

Pomembno je, da se skupaj ozremo na načine pravilnega ločevanja odpadkov. Ti se razvrščajo v različne kategorije, kot so papir, steklo, embalaža, biološki odpadki, kosovni odpadki, nevarni odpadki in mešani odpadki. Zdaj pa se podajmo na pot raziskovanja, kam točno sodijo posamezni odpadki.

Odločila sem se, da to svoje znanje in željo po boljšem, čistejšem okolju delim z vami.

Recikliranje plastike/embalaže

Plastika je eden izmed najpogostejših materialov v našem vsakdanjem življenju, a hkrati je tudi ena izmed tistih, ki ima največji vpliv na okolje. Ko se odločimo za recikliranje plastike, se odločamo za zmanjšanje negativnih vplivov na naš planet. Plastika je namreč material, ki se v naravi razgrajuje zelo počasi (lahko do več sto let do popolnega razkroja), kar vodi do kopičenja odpadkov in onesnaževanja. Mislim, da ni nikogar med nami, ki ga ne pretresejo podobe plastičnih ”otokov” v morju ter plastičnih naplavin na nekaterih plažah, predvsem v azijskem svetu. S pravilnim recikliranjem plastike omogočamo, da se material ponovno uporabi za izdelavo novih izdelkov, namesto da bi končal na odlagališčih ali v morjih.

Vsaka plastenka, embalaža ali plastični izdelek, ki ga recikliramo, prispeva k ohranjanju naravnih virov. Recikliranje plastike nam omogoča, da se izognemo pridobivanju novih surovin za izdelavo plastike, kar pa zmanjšuje tudi izpuste toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo.

Poleg tega pa recikliranje plastike vključuje tudi ozaveščanje. S svojimi dejanji lahko vplivamo na spremembo miselnosti ter spodbujamo odgovorno ravnanje s plastiko. Prav vsak od nas lahko prispeva k zmanjšanju količine plastike v okolju in spodbuja uporabo alternativnih, bolj trajnostnih materialov.

Recikliranje plastike tako postavlja temelje za boljši jutri. Gre za korak v smeri manjše obremenitve okolja, boljše uporabe naravnih virov in preoblikovanja načina, kako razmišljamo o plastiki. Vsak kos plastike, ki ga recikliramo, nas približuje cilju ustvarjanja čistejšega, zelenega in bolj trajnostnega planeta za prihodnje generacije.

Vpliv plastike na okolje

Plastika ima uničujoč vpliv na morje in živa bitja, ki v njem živijo. Ogromne količine plastike končajo v morju vsako leto, kar povzroča resne posledice za ekosisteme in biotsko raznovrstnost.

Plastika se razgrajuje počasi in se pogosto razcepi na majhne delce, imenovane mikroplastika. Te drobne delce zaužijejo morski organizmi, kot so ribe, školjke in rakci. Mikroplastika pa vstopa tudi v prehranjevalno verigo, ko se ti organizmi zaužijejo. To ima lahko negativne učinke na zdravje živali in posledično tudi na ljudi, ki se hranijo z morskimi organizmi.

Plastika lahko povzroči tudi fizične poškodbe živalim. Nekateri organizmi se zapletejo v plastične odpadke, kot so plastični obroči za šestpakete ali ribiške mreže. To jim lahko povzroči poškodbe, težave pri premikanju in celo smrt.

Poleg tega plastika lahko prenaša tudi strupene kemikalije, ki se nato sproščajo v vodo. To lahko vpliva na kakovost vode in škoduje morskim organizmom ter njihovim habitatom.

Celoten ekosistem morja je ogrožen zaradi prisotnosti plastike. Zato je zmanjševanje uporabe plastike in pravilno ravnanje z njo ključno za ohranjanje morskega okolja in zaščito živih bitij, ki so odvisna od njega.

Nasvet

Vedno pozorno pristopite k ravnanju z embalažo. Pred odstranjevanjem zamaškov ali pokrovčkov, najprej poskrbite, da embalažo v celoti izpraznite. Nato odstranite zamaške ali pokrovčke in jih ločeno zbirajte. Vaša gesta bo plemenita, saj lahko te ločene zamaške in pokrovčke namenite humanitarnim prizadevanjem.

Za večje plastenke in pločevinke pa imamo poseben predlog: nežno jih stisnite, s čimer boste zmanjšali njihovo prostornino. To dejanje bo prineslo dvojno korist – osvobodili boste prostor in olajšali logistiko recikliranja.

Ena od pozitivnih usmeritev za pravilno razvrščanje embalaže v rumen zabojnik so tudi znaki za recikliranje. Poiščite te simbole na embalaži – so kot majhni vodniki, ki nas usmerjajo, kam naj pravilno usmerimo posamezne vrste embalaže. S skupnimi močmi lahko prispevamo k čistejšemu okolju in bolj trajnostni prihodnosti.

Kaj pomenijo znaki, ki jih vidimo na dnu embalaže?

1. PET/PETE (Polietilen tereftalat): Ta plastika je pogosto uporabljena za izdelavo plastenk za enkratno uporabo, vendar pa obstaja zaskrbljenost glede morebitnega izločanja težkih kovin in potencialno kancerogenih snovi, kot sta acetaldehid in DEHA. To lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kljub želji po ekološkem ravnanju je priporočljivo, da se plastenke iz te vrste plastike ne uporabljajo večkrat, saj bi se ob ponovni uporabi lahko še povečala možnost izločanja nevarnih spojin.
2. HDPE (Polietilen z visoko gostoto): Plastika HDPE je relativno varna in se pogosto uporablja za izdelavo embalaže za izdelke, kot so šamponi, mleko, sokovi, jogurti in detergenti. Ta plastika ima majhno verjetnost, da bi kemikalije sproščala v vodo, kar jo dela bolj primerno za stik s hrano in pijačo.
3. V/PVC (Polivinilklorid): Plastika PVC z oznako 3 je problematična, saj se iz nje lahko sproščata strupeni kemikaliji DEHP in BPA. Ti dve kemikaliji lahko motita delovanje hormonov in imata potencialno škodljiv učinek na zdravje. Plastika PVC se uporablja za izdelavo različnih izdelkov, vključno s plastenkami, igračami in folijo za živila.
4. LDPE (Polietilen z nizko gostoto): Ta plastika se šteje za varno, saj ne sprošča nevarnih snovi v vodo. Uporablja se za izdelavo vrečk za zamrzovanje živil, za shranjevanje hrane in za plastične vrečke za nakupovanje.
5. PP (Polipropilen): Plastika PP velja za varno in se uporablja za različne namene, kot so jogurtne lončke, sokovi, plastični lončki, slamice itd. Ta plastika nima znanih težav glede sproščanja nevarnih kemikalij.
6. PS (Polistiren): Plastika PS je lahko škodljiva za zdravje, saj se iz nje lahko sprošča stiren, ki je kancerogena snov. Plastika PS se pogosto uporablja v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in embalaži hitre prehrane. Znano je, da lahko izpostavljenost stirenu povzroča različne simptome, kot so glavoboli, zmedenost in omotičnost.
7. PC/PLA (Polikarbonat): Pri plastiki PC se lahko uporablja bisfenol A (BPA), ki je znan po svojih škodljivih učinkih na zdravje, saj lahko vpliva na hormone, prebavo, razvoj možganov in celo spodbuja rast rakavih celic. Zaradi tega je v Evropi prepovedana prodaja otroških pripomočkov, ki vsebujejo BPA. PLA (polilaktid) pa je bioplastika, ki se lahko uporablja kot alternativa tradicionalnim plastikam, vendar je treba paziti na njeno ustrezno razgradnjo.

V splošnem je pomembno biti ozaveščen glede vrst plastik, ki jih uporabljamo, in poskušati izbirati varne alternative ter se izogibati stiku s plastikami, ki bi lahko škodovale zdravju ali okolju.

Ločevanje embalaže (rumeni zabojnik, ali rumen pokrov zabojnika), sem spada naslednje:

• plastenke pijač in živil,
• plastenke čistil in pralnih sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov,
• pločevinke pijač,
• pločevinke živil,
• votla embalaža od mleka, sokov,
• plastični lončki,
• posodice od margarine in podobno,
• embalaža, ki je prevlečena z aluminijasto folijo (prazne kavne vrečke, vrečke prigrizkov, piškotov …),
• prodajna embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC),
• plastične vrečke,
• stiropor (manjše količine),
• vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina),
• prazne plastenke vod, folija za živila (prozorna in aluminijasta).

Naslednjič pa nadaljujemo z modrim zabojnikom – torej, kaj vse lahko odvržemo med papir ter kako se papir reciklira in zakaj se ga vse pouporablja.